Zjutraj sem se odjavil, motor pa sem pustil v garaži in se sprehodil do palače in vrtov Versaillsa. Bil sem dobrih 45 minut pred odprtjem palače. Zato sem se sprehodil po vrtovih, ker nihče ni še preverjal vstopa. Pa tudi ljudi skoraj ni bilo. Sem lahko v miru naredil kakšno fotko brez ljudi v kadru. Ob napovedani uri se je že vila kača ljudi, ki si bodo šli ogledati palačo. Sem se kar zrinil 
. Ogledal sem si v obratni smeri kot ostali. Sem imel več čistih kadrov brez nadležnih osebkov.. Vrtovi niso kaj posebnega. No, saj v tem letnem času že bolj slabo kaj cveti. Palačo pa se res splača pogledati. Kakšni dve uri sem porabil za ogled palače. Če bi povsod poslušal zvočno vodenje bi zlahka trajalo še več ur.
Po ogledu pa po motor in počasi proti Stuttgartu. Sem preklinjal dokler nisem prišel iz Pariškega obroča. Nič ne pomagajo štirje pasovi v eno smer. Ker so ozki pa se s kovčki še prerivati nisem mogel kaj prida. Po cca 70 kilometrih pa je promet stekel. Potem sem imel dobrih 150 kilometrov same ravnine. In močan bočni veter. Me je kar zmatralo. Preostanek pa je minil mirno po lokalnih cestah. Zadnjih 100 kilometrov pred Stuttgartom pa nemška avtocesta brez omejitev. Sem Hondico malce prepihal. Gre do 200. Ampak jaz nisem ustvarjen za tako hitrost. Lepo 140 in je bilo čisto dovolj hitro. Hvala Hondi, da je na moji kobilici tempomat. Drugače bi mi roka odpadla. Slabih 700 kilometrov je bilo.
Jutri pa po zajtrku končno domov. Še zadnjih cca 700 kilometrov.