Temperatura se počasi niža. Danes zjutraj samo 10 stopinj Celzija. Tokrat že za pulover 
. Ampak zgolj zato, ker po mestu nisem vozil z motoristično jakno ampak z navadno jakno.
Začnimo jutro s Titanikom. Vse od nastanka do potopitve.
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15. aprila 1912 potem, ko se je ladja zaletela v ledeno goro na svoji krstni plovbi iz Southamptona v New York. Od 2.224 potnikov in članov posadke je umrlo 1.503 + 5 (1.508) ljudi, zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov in napačnega ravnanja posadke, preživelo pa jih je le 705, zato je to ena najhujših pomorskih nesreč v človeški zgodovini. Titanic je bil ob krstu 2. aprila 1912 največja in najbolj razkošna potniška ladja na svetu, bila je druga od treh ladij iz razreda Olympic britanske družbe White Star Line. Bil je tudi ena od prvih prekooceanskih ladij z bazenom na krovu. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici Harland & Wolff v Belfastu. Konstruktor ladje in glavni arhitekt Thomas Andrews je umrl v nesreči.
Titanicu je poveljeval izkušen kapitan Edward J. Smith, ki je tudi umrl v nesreči. Na ladji je potovalo veliko bogatih in slavnih ljudi na svetu ter veliko izseljencev iz Velike Britanije, Skandinavije, Irske in iz cele Evrope, ki so si v ZDA hoteli poiskati boljše življenje. Za potnike prvega razreda je bilo postreženo vrhunsko obdobje z velikim luksuzom. Imeli so telovadnico, bazen, knjižnico, velikansko restavracijo in sobe z najlepšim luksuzom. Ker je imel Titanic v podpalubju vgrajena neprepustna vrata, ki so lahko zadržala poplavitev štirih predelkov, so vsi menili, da je Titanic preprosto nepotopljiv.
Po izplutju iz Southamptona 10. aprila 1912 se je Titanic ustavil še v Cherbourgu v Franciji in v Queenstowmnu (danes Cork) na Irskem ter se nato odpravil v New York. Peti dan plovbe, 14. aprila 1912 je 600 km južno od Nove Fundlandije ob 23:40 ladja trčila v ledeno goro. Led je na desnem boku od šestnajstih predelkov prebil šest, od tega jih je v eni uri pet poplavila voda, ladja pa je lahko zadržala poplavitev največ štirih predelkov. Ladja se je začela potapljati, ker je bilo reševalnih čolnov premalo za vse potnike na krovu, so imele ženske in otroci prednost. Ob 2:15 se je ladja prelomila na dvoje in ob 2:20 se je dokončno potopila, z več kot tisoč ljudi, ki so ostali na krovu. Eno uro in štirideset minut pozneje je na kraj nesreče priplula RMS Carpathia in rešila preživele potnike.
Nesreča je pustila ves svet v šoku in jezi zaradi velike izgube življenj ter regularnih in operativnih napak, ki so privedle do tega. Raziskave v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, ki so sledile, so privedle do velikih izboljšav v pomorstvu. Ena najpomembnejših posledic je bila ustanovitev prve mednarodne konvencije o varnosti na morju, leta 1914, ki danes zagotavlja veliko varnost na morju. Poleg tega je bilo na svetu uvedenih več telegrafskih predpisov, da bi se v prihodnje izognili številnim napakam v komunikaciji.
Razbitino Titanica so odkrili leta 1985 (73 let po potopitvi). Odkril jo je francosko-ameriški raziskovalec Robert Ballard. Titanic je postal najbolj znana ladja na svetu: spomini na to ohranjajo številne knjige, pesmi, filmi, razstave in spomeniki. Ladijska razbitina Titanica je druga največja potniška ladijska razbitina na morskem dnu. Prva je njena sestrska ladja HMHS Britannic, ki je bila uporabljena za bolniško ladjo, ko je potonila. Zadnja oseba, ki je preživela nesrečo, Millvina Dean (stara dva meseca, ko je Titanic potonil), je umrla leta 2009 v starosti 97 let.
Nato pa v zapore. HMP Belfast, znan tudi kot Crumlin Road Gaol, je nekdanji zapor na cesti Crumlin v severnem Belfastu na Severnem Irskem. Od leta 1996 je to edini preostali nekdanji zapor iz viktorijanske dobe na Severnem Irskem. Pogovorno je znan kot Crum. Agencija za okolje Severne Irske ji je zaradi njenega arhitekturnega in zgodovinskega pomena dodelila status stavbe na seznamu A. Sodišče Crumlin Road, ki je od zaprtja zapuščeno, stoji nasproti zapora s predorom pod glavno cesto, ki povezuje obe stavbi in je bil prej uporabljen za prevoz zapornikov med obema zgradbama. Je eden od redkih zaporov, kjer so izvajali usmrtitve. Ko ga je prvotno zasnoval Lanyon, zapor ni vseboval vislic in usmrtitve so izvajali na očeh javnosti do leta 1901, ko je bila znotraj zidov zapora zgrajena soba za usmrtitve, ki so jo uporabljali do zadnjega obešanja leta 1961. Sedemnajst zapornikov je bilo usmrčenih v zaporu, zadnji je bil Robert McGladdery, ki je bil leta 1961 obešen zaradi umora Pearl Gamble. Obsojeni bi živeli v celici, ki je bila dovolj velika za bivanje dveh paznikov. Trupla usmrčenih so pokopali znotraj zapora v neposvečeno zemljo, ob zadnji steni poleg zaporniške bolnišnice. Usmrtitev Toma Williamsa, devetnajstletnega pripadnika IRA, je potekala 2. septembra 1942. Bil je obešen zaradi umora častnika RUC. Williams je bil eden od dveh usmrčenih zapornikov, katerih ostanki so bili izkopani in pokopani drugje.
In za sprostitev in sprehod v živalski vrt. Nahaja se na razmeroma osamljeni lokaciji na severovzhodnem pobočju Cavehilla s pogledom na cesto Antrim v Belfastu. Je na 55 hektarjih in je dom več kot 1200 živalim in 140 vrstam.
Na kratko sem se ustavil še v katedrali Svete Ane, potem pa sem imel preprosto dovolj. Sem jo popihal nazaj na popoldanski dremež.
