Po odličnem zajtrku sem se sprehodil po bližnjem parku Blarney. Zjutraj je bilo sicer še precej mistično. Megla in vlaga. Še grad se skoraj ni videl. Sem ga slikal, ko sem se vračal. Poleg gradu je manjša jama. Ob izhodu iz jame pa so me pozdravile škotske dude. Sprehod sem nadaljeval naprej mimo vrta do Blarney hiške. Žal je sedaj v privatni lasti in ni možen ogled notranjosti. Še sprehod po ostalih točkah in vožnja proti Bantry hiški.
Žal so imeli privatno prireditev in niso bili odprti za ogled 
.
Sem pa bil zato nagrajen z naslednjo vožnjo preko prelaza Healy 
. 300 ndm ni za nas Slovence nič posebnega, je pa bila cesta res neverjetna. Dober asfalt, ozka cesta, vzpenjajoči se ovinki in skoraj nobenega drugega vozila. Prav za sprostitev duše.
Cesta me je potem pripeljala do Killarney, kjer sem si ogledal Muckross hiško. Hiša Muckross je bila zgrajena za Henryja Arthurja Herberta in njegovo ženo, akvarelistko Mary Balfour Herbert. To je bila pravzaprav četrta hiša, ki so jo zaporedne generacije družine Herbert zasedale v Muckrossu v obdobju skoraj dvesto let. Za njegovo zasnovo je bil odgovoren William Burn, znani škotski arhitekt. Gradnja se je začela leta 1839 in je bila dokončana leta 1843. Prvotno je bilo predvideno, da bi morala biti hiša Muckross večja, bolj okrašena struktura. Načrti za večji služabniški trakt, hlevski blok, oranžerije in poletne hiše naj bi bili spremenjeni na Marijino željo. Danes so glavne sobe opremljene v tem stilu in prikazujejo eleganten življenjski slog veleposestniškega razreda iz 19. stoletja. V kleti si lahko predstavljamo naporen vrvež služabnikov, ki so opravljali vsakdanja opravila.
Tokrat spim malce izven Limericka v hotelu za 80 Evrov, kjer nimajo klime. Imajo pa radiator za gretje. Očitno te visoke temperature niso ravno standardne v teh krajih. Se bom moral zadovoljiti z ventilatorjem .
Jutri pa Moherski klifi in jama Ailwee, če bo odprta.