Potepanje po Gorenjski in Avstriji
Poglej ostalo- Kranjska Gora
- Albeck
- Višarje
- Grad Vajškra
- Osojščica
- Razgledni stolp Jedvovca
- Nockalmstraße
Vreme se je vendarle ustalilo. Od doma sem šel z motorjem zgodaj, kar po avtocesti, da sem bil ob osmi uri že na zajtrku v Kranjski Gori. Da čim bolje izkoristim Koroško kartico, sem se najprej zapeljal po Goldeck panoramski cesti. Cesta pripelje skoraj do vrha. Če bi imel čas (in voljo) bi se lahko peš povzpel do vrha. Ker je bilo zadnjič tako slabo vreme, se se danes ponovno povzpel na Dobrač po Beljaški panoramski cesti. Ponovno sem tudi obiskal Alpski vrt. Tokrat je bil res izjemen razgled. Pa tudi sprehod med zelenjem je prijal. Ker zadnjič zaradi vetra nisem uspel splezati na razgledni stolp Jedvovca, sem to sedaj storil danes. Tudi tukaj me je očaral prelep razgled. Ker sem bil bolj zgodnji, sem se ob povratku v Kranjsko Goro sprehodil še okoli jezera Jasna.
Panoramska cesta Goldeck pri krajih Zlan-Stockenboi je s svojim krasnim razgledom na okoliške gore in doline ena najlepših izletniških cest avstrijske Koroške. Po 14,5 km klanca z maksimalnim naklonom 10 % pridete do končnega parkirišča „Seetal“, ki se nahaja na nadmorski višini 1900 metrov in od koder se lahko podate na pohode. Užitke v naravi še dodatno poudari udobna alpska koča z avstrijskokoroškimi specialitetami in čudovitimi razgledi. Ob lepem sončnem vremenu je vzpon na Goldec čudovito doživetje. Z malo sreče pa boste lahko našli tudi zlato, po čemer je Goldeck dobil tudi dobil ime.
Beljaška alpska cesta ponuja približno 16 km izjemnih razgledov. Čudovit jezerski svet vas bo popolnoma začaral, višje razgledne točke pa ponujajo jasen razgled na južne gorske verige. Na enem od prvih (od skupno enajstih) postajališč šestnajstkilometrske serpentinaste ceste v najstarejšem koroškem naravnem rezervatu se je odprl pogled na s soncem obsijani Beljak. Cesta je nato zavila na drugo stran hriba, od koder se je, ovinek za ovinkom, odpiral vse lepši razgled proti Julijcem, Karavankam in Dolomitom. Sledili so alpski parki z rožami divjih barv ter slavna, krušljiva prepadna stena Rdeča peč (Rote Wand) z ravno tako divjo razgledno ploščadjo, umeščeno nad vrtoglavim štiristometrskim breznom.
Na Dobraču, 2166 m (Beljaške Alpe) je na višini 1500 m eden najlepših alpskih botaničnih vrtov. Vrt, ob beljaški gorski panoramski cesti, leži le nekaj minut hoje od parkirišča štev. 6. Odprt je od junija do konca avgusta, dnevno od 9 – 18. ure. Ljubitelji planinskega cvetja bodo na tem 10.000 m2 velikem vrtu našli, ob čudovitem razgledu na Julijske Alpe celotno paleto in razkošje južno alpske flore. Tukaj cvete obilica najlepših planinskih rož, ki tudi strokovnjakom nudijo možnost, da spoznajo skalne, groblaste in druge visokogorske alpske travniške družine. Poleg koroške nacionalne Wulfenije (Wulfenia carinthiaca Jacq.), ki ima svoje domovanje na Mokrinah nad Šmohorjem, so tukaj zastopane tudi redke južnoalpske in ilirske rastline. Res zelo slikovno bogata knjiga o gorskih rastlinah (avtor prof. Helmut Hecke) nas lepo vodi po tem enkratnem naravnem vrtu.
Razgledni stolp na Jedvovci je razgledni in oddajni stolp na 851 metrov visokem hribu Jedvovca/Pyramidenkogel na južni strani Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem. Stolp je leseno-jeklena konstrukcija, zgrajena leta 2013, in predstavlja 100 metrov visok vijak. Integriran je najvišji stavbni tobogan Evrope, ki je visok 52 metrov, ima 25° nagiba in 120 metrov dolgo vijačno linijo ter omogoča približno 30 sekund drsenja. Razgledni stolp sta zasnovala arhitekta Markus Klaura in Dietmar Kaden. Leseno-jeklena konstrukcija je na Jedvovci že tretji razgledni stolp. Od leta 1969 si obiskovalci Vrbsko jezero lahko ogledajo od zgoraj. Z višino 100 metrov je najvišji razgledni stolp iz lesa na svetu.
Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič. Jezeri sta za potrebe turizma urejeni ob sotočju Male in Velike Pišnice. Ob sotočju je še manjši naravni kanjon in nekoliko skrita Hidroelektrarna Kranjska Gora. Okoli Jasne so speljane sprehajalne poti, svoj začetek pa ima tu tudi po potresu leta 1980 zapuščena gozdna pot po dolini Male Pišnice. Zraven jezera so poleg apartmajev, tudi igrala in bronasti kip Kozorog na naravni skali, ki ga je med letoma 1986 in 1988 ustvaril kipar Stojan Batič.
