Potepanje po Gorenjski in Avstriji
Poglej ostaloTokrat na Višarje. Na poti navzgor sem si požvižgaval “Magla svuda oko nas”. Obiskovalcev bolj malo. Pač primerno vremenu. No, nekaj fotk je pa le uspelo. Od tu sem se zapeljal preko Mokrin v rudnik Terra Mystica & Montana. Nekaj podobnega kot Antonijev rov pri nas. Smo se pa dodatno zaščitili. Lepo urejeno. Dodelano s filmskimi vložki. Na koncu pa z vlakcem ven. Ravno prav časa je še ostalo, da se zapeljem po Villacher Alpenstraße do Dobrača. Žal pa me je na poti navzgor dohitel dež. Na vrhu pa popolna megla, da ni bilo niti za eno panoramsko fotko. Večerja tokrat roštilj. Z orehovo sladico.
Na svete Višarje iz Žabnic vodi romarska pot, ob kateri je zaradi začetka druge svetovne vojne bilo postavljenih zgolj sedem kapelic križevega pota, v katerih so podobe, delo slovenskega slikarja Toneta Kralja. Celoten niz kapelic je na vrhu, ob cerkvi. Iz bližnje vasi (slabo označeno) je na goro speljana kabinska žičnica, ki služi tudi tamkajšnjemu smučišču, vožnja z njo pa traja 12 minut. Dostop do Višarij je mogoč tudi po gozdni cesti, ki pa ni primerna za osebna vozila. Druga gozdna cesta se vzpne na goro iz Ukev. Iz Višarij je 1,5 ure hoda do Kamnitega lovca (Cima del Cacciatore) (2071 mnm). Osrednjo točko naselja predstavlja romarska cerkev Višarske Matere Božje. Svete Višarje so romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jim pravijo božja pot Evrope. Cerkev, ki je posvečena Višarski Kraljici je bila v letu 2000 prenovljena. Le nekaj let pozneje pa so na Svete Višarje postavili novo krožno kabinsko žičnico. S pomočjo žičnice lahko tako na Višarje pridejo tudi bolni in ostareli. Višarje pa niso le romarsko središče saj razgled in gostinski lokali privabijo na vrh tudi številne turiste. Planinci pa za svoj cilj radi izberejo pol drugo uro oddaljen vrh Kamnitega lovca, ki nudi lep razgled na najvišje vrhove zahodnih Julijskih Alp.
Mokrine (italijansko Passo di Pramollo, nemško Naßfeld) so 1552 m visok cestni prelaz v Karnijskih Alpah, na meji med Avstrijo in Italijo. Prelaz povezuje južno ležečo Kanalsko in Železno dolino s severno Ziljsko dolino oziroma kraja Tabljo na italijanski in Šmohor (Hermagor) na avstrijski strani. Prelaz je z avstrijske strani odprt vse leto, medtem ko je z italijanske strani zaradi geoloških posebnosti pozimi občasno zaprt. Na severni avstrijski strani stoji eno največjih smučarskih središč na Koroškem, obdano s tremi gorskimi masivi.
Z 68-metrskim rudarskim toboganom prispete v notranjost gore neposredno do železniške postaje, kjer se potem podate bodisi na sprehod po 600 metrih skozi Terra Mystico s sedmimi mističnimi simboli, multimedijskimi predstavami in rudarskim vlakom … ali pa se z rudarskim vlakom peljete 2 km do Terra Montana, kjer boste v 14-ih postajah izvedeli ogromno zanimivosti o delovnem svetu rudarjev nekoč in sodobnih rudarskih metodah.
