Za danes mi je uspelo prepričati Oblačka, da se mi pridruži na sprehodu konjenice. Ker je je ptreboval, da si nabere doatne energije sva se odločili na obisk k Divjim babam. Šebreljska planota se razteza po dolžini v smeri sever – jug, približno 6,5 km, po širini v smeri vzhod – zahod pa na približno 2 km. Nadmorska višina planote je od 260 na severni strani ob reki Idrijci, pa do 1079 m visokega Vrhovca na južni strani. Gosto naseljen je osrednji del planote, kjer leži vas Šebrelje s štirimi zaselki: Dolenjo, Srednjo in Gorenjo vasjo in Kurjim vrhom. Najvišje ležeč je Šebreljski vrh z najvišje ležečo domačijo pri Lokvarju.
Šebrelje povezuje z dolino Idrijce dokaj strma, vendar lepo urejena asfaltirana cesta, ki omogoča avtobusni prevoz. Primerna je tudi za kolesarske ture. Dalje vodi cestna povezava preko Šebreljskega vrha proti Idrijskim Krnicam in dalje proti Spodnji Idriji ali pa proti Oblakovemu vrhu, Trebuši, Vojskemu ali Kanomlji in dalje proti Spodnji Idriji.
V Gorenji vasi stoji župnijska cerkev, zgrajena leta 1767 ter posvečena mučencu svetemu Juriju leta 1777. Na vaškem pokopališču ob cerkvi stoji spomenik padlim v 1. svetovni vojni, postavljen leta 1922. Na strmem pobočju pod cerkvico svetega Ivana, se nahaja arheološko najdišče Divje babe, ki s svojimi izkopaninami priča o poseljenosti teh krajev že pred davnimi 45.000 ali več leti.
Cerkev Sv. Ivána v Šebreljah je postavljena na mesto z izredno močno naravno energijo in velja za najmočnejšo slovensko energijsko točko. Na tem mestu je bilo prej svetišče sončnemu božanstvu. V okolici cerkve so s prodniki označene energijske točke. Levo od vasi je naravna skala – Polževa luknja, ki se s skalo nad njo povezuje v Tročan. Nahaja se na konici znamenitega Pentagrama, ki ga poleg cerkve sv. Ivána sestavljajo še cerkev sv. Jurija v srednji vasi Šebrelj, cerkev sv. Uršule v Jagrščah, cerkev sv. Pavla na Želinu ter kot 553 na Roglci.
V obdobju zadnjih 45.000 let je bil ta kraj stičišče mnogih kultur. Tudi oblike svetišč so se s tem spreminjale. Na mestu sedanje cerkve Janeza Krstnika so se ljudje zaradi izredno močnih energij vedno prijetno počutili, se zdravili in tu so tudi iskali stik z božanstvi ali bogom. Mesta, kjer je pri tej cerkvi koncentrirana prisotnost naravnih energij, so treh vrst. Občutimo jih glede na delovanje na energijske čakre našega telesa.
Arheološki park Divje babe, ki leži v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita jama, v kateri so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamena in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka.
Divje babe I so jamsko najdišče iz obdobja srednjega (moustérien) in začetka mlajšega paleolitika (aurignacien). Mnogoplastno najdišče je časovno opredeljeno z različnimi radiometričnimi metodami datiranja. Raziskane plasti v najdišču so stare med 35.000 in 116.000 leti. Najmlajše doslej raziskane plasti s paleolitskimi najdbami so nastale v času zadnjih neandertalcev in prvih anatomsko modernih ljudi.
Na “južno” pa sva se ustavila v Hudijužni. Oblaček je bil že prej enkrat pri njih na obisku. Gospa je sicver imela zaprto, a nama je vseeno pripravila res odlično kosilo.
Na sladico pa sva se ustavili v Bistrici pri Tržiču. Skupaj z našo mojstrico kostumov.
