Verjetno še zadnji letošnji sprehod konjičkov. Tokrat na eno dobro kosilce in domače orehove štruklje v Tolminski Lom. Skupaj z Gregorjem sva se zapeljala po ustaljeni poti do Marjana v Podbrdo. Kot ponavadi sva bila toplo sprejeta. Malce smo podebatirali, kje se bomo peljali. Prepustili smo se vodenju Marjana, da nas po skritih kotičkih njegove bližnje okolice popelje na krajši potep.
Prvi postanek je bil v Klavžah. Tu je znani igralec Steffan Boje kupil zemljišče skupaj s starinskimi hišami, ki jih je preuredil v hotel. Na zunaj zgledajo še vedno staromodno. V času našega obiska je bilo že zaprto. Smo si pa zato ogledali okolico.
Glavni postanek pa je bil pri turistični kmetiji Široko v Tolminskem Lomu. Kmetija leži na obrobju banjške planote, z prekrasnim razgledom na Julijske Alpe in Furlanijo, na hribu nad sotočjem reke Soče in Idrijce.
Gospodar: “Naša kmetija je velika 20 ha in se nahaja na 755 m nadmorske višine. Smo 4- članska družina, ki se preživlja s kmetijstvom, od leta 2001 pa se ukvarjamo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Obratujemo skozi celo leto, saj ima vsak letni čas svoj čar, ki prinese različna opravila na kmetiji. Skozi vse leto molzemo krave, ter redimo tudi druge vrste goveda, prašiče, kokoši, zajce in kozo. Tako si čimbolj prizadevamo za samooskrbo z osnovnimi živili (jajca, meso, mleko itd.). Tudi naši gostje se z veseljem vključijo v različna kmečka opravila. Predvsem mlajši obiskovalci najraje sodelujejo pri krmi domačih živali in jim to predstavlja posebno doživetje.”
Seveda smo si privoščili odlično kosilce. Za piko na i smo si na koncu privoščili še njihovo hišno specialiteto štruklje, nadevane s skuto, orehi, ali čokolado.
Zelo zanimiv je tudi šank. Vanj je bil vgrajen prednji del starega fičkota. Luči in smerniki tudi delujejo.
Pot nazaj do Podbrda nas je vodila mimo rojstne hiše Franceta Bevka v Zakojci.
Visoko nad Baško dolino, na severnem pobočju 1303 m visoke Kojce, leži vas Zakojca (710 m) – rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka (1890–1970). V Zakojco se lahko pride tako iz doline Bače (Grahovo, Hudajužna) kakor s Cerkljanske. Krajša in bolj strma cesta je speljana iz doline Idrijce (Reka) čez Bukovo, daljša “panoramska pot” pa vodi s Cerkljanskega proti Poreznu in nato skozi slikovite cerkljanske vasi.
Volarjeva domačija (Zakojca 10), v kateri je pisatelj France Bevk preživljal otroštvo in rano mladost, stoji v bregu pod vasjo. Za obiskovalce je bila svečano odprta leta 1990 ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. V hiši je več avtentično prezentiranih prostorov. V kletni etaži je majhen hlev za eno ali dve kravi in par koz. V pritličju sta najprej veža in kuhinja z ognjiščem ter vzidanim svinjskim kotlom. Osrednji bivalni prostor je seveda hiša, kjer se je družina zbirala ob hrani in še posebej ob dolgih zimskih večerih. Prostor je ogrevala krušna peč, skromen čevljarski kotiček z mizico, dvema trinožnima stolčkoma in orodjem pa pričajo, da je Bevkov oče tam tudi čevljaril. Zraven je kamra, v kateri so spali starši in najmlajši izmed otrok, potem pa še kamra za deda in babico. Po njuni smrti je to postala Francetova soba. V kot med zadnjo kamro in kuhinjo je stisnjen še skedenj za krmo, steljo in orodje.
Med vožnjo sem ostal brez zadnje zavore. Očitno nisem bil pazljiv in sem “pobrusil” zavorne ploščice, da je obloga odstopila in sem brusil že sam zavorni disk. Na zadnjem delu poti je bilo kar nekaj strmega makadama in moram priznati, da je bila precej zanimiva vožnja brez zadnje zavore. V dolino po makadamu pa je bilo pritiskanje na prednjo zavoro pravo malo sproščanje adrenalina. K sreči ima Marjan mehankarsko žilico in smo pri njemu zamenjali problematično zavorno ploščico. Sicer sem dobil rahlo pobrušeno in obdelano BMWjevo ploščico. Ampak veliko bolje to kot nič.
Skratka zanimiv zaključek sezone. Še pred pričetkom nove sezona pa bom moral obvezno zamenjati obe gumi, ki sta že precej obrabljeni in seveda namestiti nove zavorne ploščice.