Arches

Počasi bom moral kontrolirati Dejana kateri sprehod bo izbiral za naju. Takoj za začetek je izbral sicer samo ene 2 milji v eno smer in potem 2 milji nazaj. Problem je bil v temu, da bi prišla do cilja, sva morala dobesedno plezati po skalah. Mislim, da lahko brez sramu rečem, da se ob povratku v Slovenijo lahko vpišem med GRS-jevce. Mislim da se pot ni brez veze imenovala Devils Garden Trail.

Yeap tja gor je blo treba splezat. Pa to sploh ni bil najtežji vzpon.

Najedla sva se peska, pa še scvrla sva se skoraj. Temperatura zjutraj je bila zelo hitro preko 25 stopinj. Na prvem sprehodu je bilo zelo malo senc, tako da sva občutila vso “toploto”, ki je bila kmalu preko 30 stopinj. K sreči je občasno pihalo, tako da vročina ni bila tako občutna je zato pa to pihanje raznašalo pesek-mivko naokoli.

Ker je bila temperatura že 32 stopinj, sva potem na poti nazaj z avtom obiskala vse ostale točke vredne ogleda. Te točke so bile večinoma dolga tja od 0.2 pa do ene milja, tako da naju ni preveč cvrlo še naprej.

V hotel sva se vrnila bolj zgodaj. Dejan se je odločil da bo šel še na eno zelo zahtevno pot. Zvečer bo malo manj vroče, tako da se menda ne bo vrnil kuhan in pečen. Moram reči, da ni nobena slika vredna, da gre človek plezat po skalah ob takih razmerah. Kaj hočemo eni morajo zadovoljiti svoj ego….

V tem času sem se počasi sprehodil do trgovine, kjer sem nabavil malo pijače in ostalih potrebščin. Nato sem malo zaspal v kadi. Sedaj pa pišem ta blog in počasi nalagam slike na strežnik. Internet je odprte narave, zato se vse vleče, pa se bo že počasi preneslo.