Jezersko

Ker je tako lep dan, sem se odločil. da se zapeljem do Jezerskega na kavico. Ker je bilo časa več kot dovolj, sem se zapeljal še skozi Avstrijo in nazaj v Slovenijo preko Pavličevega sedla. Spodnja cesta proti Solčavi je še vedno zaprta. Hondica se je že navadila na makadamske ceste, tako da sem se zapeljal do Svetega Duha v Podolševi. Potem pa preko Luč in Podvolovljeka na Kamnik in domov.

Legenda o zmaju Lintverju

Kjer je danes Matkov kot, je bilo včasih jezero. Zato še danes ta kraj imenujejo »Jezera«. V tem jezeru je včasih živel velik Lintver. Ob jezeru so se večkrat pasle krave kmeta Žibota. Če se je živina preveč približala vodi, je Lintver pognal tako močne valove na breg, da jih je odneslo v jezero, kjer jih je Lintver požrl.

V jezeru so ljudje lovili ribe. Ribiške mreže pa so sušili na veliki skali ob jezeru, ki se radi tega še danes imenuje »Ribiška peč« (Ribča peč). To peč je začel kljuvati Lintver. Ko so ljudje to slišali, so postavili straže, ki naj bi jih obvestile o povodnji, da se rešijo, kadar bi prekljuval skalo. Straže so postavili na Košacu, na Čelu, na Opresnikovem hribu in na Tolstovrški peči.

Ko je Lintvar prekljuval Ribčo peč, je nastala taka podvodenj, da je segala voda do cerkvenega praga v Solčavi. Voda je med drugim prinesla tudi zibelko in jo je pustila na cerkvenem pragu. V njej je bil otrok.

Ko se je jezero razlilo, je voda odnesla tudi Lintverja iz njega in ga je ubilo. Ubil ga je macesen s tremi vrhi; samo tak macesen more ubiti Lintverja. Njegove kosti in čeljusti pa so se pozneje našli na Logarjevih njivah.

Scroll to Top