Jame na Primorskem

Po več kot enomesečnem premoru je čas, da se spet malo zapeljem naokoli. Glede na vročino, ki nas mori že nekaj dni, bo najbolje, če se zapeljem v hribe ali pa se zapodim spet v kakšno jamo. Odločil sem se, da tudi danes postanem krtek Martin. Po podatkih Jamarske zveze Slovenije je v Sloveniji trenutno registriranih okoli 10.200 kraških jam. Vsako leto je odkritih približno 100 novih. Predvideva se, da bi jamarji lahko skupno raziskali okoli 30.000 jam. Od teh je 21 jam vključenih v tako imenovano. turistično transverzalo jam v Sloveniji.

Tiste manj turistične so odprte bolj ali manj samo ob nedeljah  večinoma le med 14:00 in 15:00 uro, tako da je težko obiskati več kot eno jamo v istem dnevu. Meni  je vseeno uspelo najti zaporedje treh jam v okolici Divače. Ker je obisk prve možen samo ob 11:00 uri, sem se moral kar zgodaj podvizati od doma. Prva jama je v sami bližini Divače, zato ima tudi ime Divaška jama.

Divaško jamo je odkril Gregor Žiberna leta 1884. Jama je dolga 700 metrov, 500 metrov pa je urejenih za turistični ogled. V sami bližini vhoda v jamo se nahaja tudi manjši turistični kamp.

Mali kamp

Pri ogledu jame se spustimo do globine 50 metrov. V jami si lahko ogledamo izredno kapniško bogastvo Divaškega Krasa. V njej najdemo pisane stalagmite, sigaste kope, ciprese, številne zavese in sveče.

Lepote …

Največje bogastvo jame pa je Zakladnica z mnogimi belo-rdečimi zavesami ter helektitnimi izrastki in velikimi kristali.

… Divaške …

Jama ima električno razsvetljavo, tako da vidimo res vso njeno lepoto. Na ogled je okoli 500 dolžinskih metrov. Celoten ogled traja dobro uro. Priporočam vsem, da si enkrat vzamejo čas in si ogledajo ta biser podzemlja.

… jame

Poleg mene je bilo še kar nekaj obiskovalcev, približno petnajst. Znotraj je bilo prijetnih 8 stopinj Celzija. Na površju me je spet pričakalo dobri 30 stopinj Celzija, zato sem hitro zajahal konjička in jo počasi odbrzel proti Socerbu.

Sveta jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od gradu Socerb nad istoimenskim naseljem.

Vhod v Sveto Jamo

Globoka je 44 metrov in dolga 231 metrov. V vhodni dvorani se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. Legenda o jami pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb (san Servolo) po prestopu v krščansko vero. Kristjani ga slavijo kot mučenika, saj naj bi ga zaradi njegove vere leta 283 oziroma 284 usmrtil tržaški guverner. Jama je postala priljubljeno romarsko svetišče, v kateri se je do druge svetovne vojne vsako leto na dan svetega Socerba 24. maja obhajala sveta maša.

Oltar

Jamo danes oskrbuje jamarsko društvo Dimnice, za ogled pa je odprta vsako nedeljo ob 14-ti uri. Ker sem hotel ujeti še čas ogleda jame Dimnice, sem povprašal vodiča koliko časa se bomo zadržali v Sveti jami. Pa mi je povedal, da sem lahko  brez skrbi, da bi zamudil ogled, saj je sam vodič tudi tam. Napornega dela ni imel, saj sta poleg mene prišli na ogled Dimnice le mama s hčerko.

Klet Svete jame

Ker je jama manjša nima osvetljave, zato smo si pomagali s svetilkami. Vstopnine ni. Pričakuje pa se manjši prostovoljni prispevek okoli dva evra.

 Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina. Ti dve vasi sta ob glavni cesti Reka-Trst. Jama se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m, nastali na stičišču flišnatega in apnenčastega sveta. Jama je zaščitena kot naravni spomenik, ime pa je dobila po dimu, ki se vali (dviga) iz nje. Ta nastane zato, ker se mrzel zrak spusti v večje brezno in skozi manjše potiska topel zrak. Ko pride do stika toplejšega in hladnejšega zraka, nastopi kondenzacija, ki se vidi kot dim. Tako so jamo vaščani poimenovali »hudičja prekajevalnica« ali »Dimnice« (temu pojavu smo lahko priča le pozimi).

Vhod v Dimnice

Jama je dolga približno 6 km in globoka več kot 130 metrov. Dimnice so pretočna jama, ki ima rove razporejene v dveh nivojih. V zgornjem so rovi suhi in imajo veliko kapnikov, v spodnjem pa teče potok, ki ponikne v vasi Velike Loče. Ta potok je tudi eden izmed pritokov reke Rižane.

Lepote jame …

V Dimnice vodi pot, ki se zaključi v »Plesni dvorani«, katera je namenjena jamskim prireditvam. Ta dvorana se nahaja okoli 40 m pod površjem. Plesni dvorani sledi »Bela dvorana« s številnimi anemoliti in visokimi kapniškimi stebri. Tej dvorani sledita dve manjši in sicer »Vilinska dvorana« in »Marmitna dvorana«. Tema sledi ponovno ena izmed večjih in pomembnejših dvoran, »Podorna dvorana« v kateri je ena izmed največjih zaves. V tej dvorani je tudi veliko sigastih ponvic. V zadnji dvorani so sigove ponvice v obliki kitajskega zidu po katerem je tudi dvorana dobila ime »Kitajska dvorana«. V Končni dvorani so koreni stalagmitov, zaključi pa se s sigovo kopo, ki zapira rov.

… Dimnice

Tudi ta jama žal ni osvetljena in si je bilo potrebno pomagati s svetilkami. Tu sem bil danes edini obiskovalec.

Ko sem zaključil ogled zadnje jame, je bilo že kar pozno. Počasi sem od vijugal proti domu preko Pivke, Cerknice, Bloške Police in Rašice. Še en zelo lep izlet za mano. Zadnja jama je zahtevala malce več naporna in ker pražen žakelj ne stoji pokonci, sem si v domačen kraju privoščil še dobro večerjo.

Za silo bo …

Prihodnji teden pa novim dogodivščinam naproti.

Scroll to Top